Nađan Dumanić “Moja dica o’ besid”, knjiga poezije na splitskoj čakavštini

SPLIT

Stari Split je jema četri aša
Svitu dragi koja je to maša
Malu Moskvu uvik sunce supa
Veli Varoš karik je o kupa
Omar višje mlaji brat mu pari
Dobri stoji ka’ karik dinari
Neg gre pisma, ne bi ti dištona’
Manuš je bija aš o baštona
I još osta na kraj serenadi
Lučac bili karik je o špadi
Vazeli smo sve ča nan se pruža
Split je sva četiri karika akuža
Špjegat ću van sa ka san o voje
Sve se drugo zvalo splisko poje
Ma sve skupa lipotu nan čini
I drugo su punti, nima tot lišini
Lora, Table, Meje, Pjat i Duje
Dragovode pa Mertojak, sve do Sirobuje
Karepovac, Dujmovača, Kopilica i Mejaši
Pujanke, Sučidar, Špinut ko se ne bi maši
Lokve, Brda, Plokite i Ravne njive
Lovret, Kila, Bol, Poljud di su vode žive
Pa Bačvice i Firule i Bilice i Dračevac
Blatine i Škrape, Smokovik i Neslanovac
Kman, Kocunar, Smrdečac, Sukoišan
Gospinica, Lazarica, Sustipan, Poišan
Gripe, Zenta, Kamen i Perun
Matejuška, Piškera i Šperun
Pazdigrad i Duilovo,Žnjan, Stinice
Mostine, Trstenik, Radoševac i Skalice
Priko Križin, Plakaluše, Kašteleta
Od Lovrinca, Trščenice, pa do Toča, Geta
Koliko li tega jema, ma sve san udrobi
Siguro je ča uteklo, čovik zaudobi
Ma moš notat i ti, ako moreš boje
Sve je ovo Split i staro splisko poje
Odavod nidir ja nebi uteka
Fala ti Bože ča si me tot meka
I svoju van rič, ja osad pripuštan
Sedin na Merjanu i u Splitu guštan.

Nađan Dumanić